datum: 27.03.2017

kategorija: novice

Dr. VIKTOR MURNIK – Ata

Oče slovenske telesne kulture, na področju telesne kulture vedno prostovoljec, telovadec, vaditelj, organizator, založnik, znanstvenik, pisec strokovnih del, pravnik se je rodil 25.3.1874 leta. 

Zapis dekana prof. dr. Milana Žvana ob prvi obletnici otvoritve Murnikove sobe 

Viktor Murnik in sokolstvo sta na slovenskem ozemlju dala svojemu narodu izjemen pečat. Gibanje je združevalo staro in mlado v skupni vnemi narediti domovino boljšo.

Seveda je bila telovadba osrednja dejavnost, vendar pa je bil motiv  visok in vabljiv tudi za mnoge, ki niso bili športno orientirani. Narod je dihal sokolsko.

Druga vojna je prinesla tudi politična razhajanja in z njimi tudi ukinitev Sokola. A v večini je skozi generacijo neprekinjeno tlela notranja želja, da bi se to narodovo gibanje spet obudilo. Tako se je tudi zgodilo. 

Viktor Murnik je poudarjal vsenarodno, nadstrankarsko in svobodomiselno značilnost organizacije, ki je delovala narodnoobrambno in demokratično. Spodbujal je narodno in kulturno zavest, vzgoja pa je temeljita na disciplini telesa in duha. Osrednja vloga in zahteva gibanja je bila ekonomska in politična neodvisnost.

Današnji čas zaznamujejo velike spremembe. Ob njih je naloga vseh nas, zlasti pa elit, da se na njih primerno odzovemo, predvsem skozi svoje delo. Sokolstvo in njeni člani so delovali z osebnim zgledom, tudi kot elita. Delovali so kot vsota posameznikov, ki so svoj osebni odnos projecirali na družbo kot celoto. Pri posamezniku se začne in je odvisno od posameznika, zato je tudi Murnikova odgovornost bila tako pomembna. 

Murnik in Sokoli so z odnosom do sebe izkazovali odnos do okolja in pripadnost panslavizmu, gradili zavest naroda in zato delovali kot obrambni zid proti agresivnemu tujemu vplivu. Bodisi kapitala, bodisi drugih dejavnikov nezaželenih premikov družbenih dogajanj!?? – tudi ali pa predvsem germanizaciji. 

Izzivi so bili tako močni, da so ogrožali osnovno bit naroda in posameznika, tako materialno kot politično in versko.

Verjamem, da je bil takrat to izziv časa in ne vem, če je kaj drugačen danes?

Zdi se, da smo v času današnjih sprememb enako ogroženi kot pred 150 leti. Slednje so skoraj očitno uperjene proti pridobitvam evropskega razvoja zadnjih stoletij, ki so omogočale pravico posameznika do kvalitetnega življenja prednostno postaviti v dialog z državo in kapitalom.

Smo pred dilemo, kako se kot posamezniki, kot del elite obnašati, da bo zgodovina govorila o teh odločitvah vsaj malo tako afirmativno, kot danes govorimo o Sokolih in o Viktorju Murniku. Do sebe moramo obdržati visoke kriterije kot so odnos do telesa, znanja in odgovornosti, ki se morajo kazati kot sposobnost za bolj intenzivno umeščanje slehernega v okolje skozi delo, soljudi in drugih pozitivnih vrednot. Zdi se, da nismo pred nič drugačnimi odločitvami kot so v preteklosti bili Sokoli. 

Obdobje ene ali dveh generacij je za evolucijo družbe premalo, a imamo prednost, da se lahko učimo od naših prednikov. To pa je priložnost sedanje generacije in njene elite, da izkoristimo zapuščino in na osnovi izkušenj smelo odločamo o sedanjosti. Nič in nobene vrednote niso nikoli tako izgubljene, da jih ne bi mogli najti. 

Zato je potrebno oživiti tradicionalne oblike druženja, zlasti športnih. Tudi sokolstvo je bilo že pred več kot 150 leti generator slovenskega nacionalnega prebujanja in vzpostavitve slovenske samobitnosti pa tudi ponosa. Tudi zato mora šport ponovno postati ena izmed osnovnih substanc družbe, ki bo pomagala pri preživetju Slovencev.
Tudi sam ocenjujem, tako kot je že  pred leti na naši Fakulteti dejal g. predsednik Borut Pahor, da je nesodelovanje največja ovira Slovencev na poti k napredku in blagostanju. Vodi nas lahko le v odtujenost in prepire in na koncu v neuspeh.

Univerza  ni samo ustvarjanje novega znanja, ampak je njena pomembna vloga tudi iskanje in prepoznavanje potrebe po shranjevanju izkušenj. Spoštovani, mi Univerza,  kot institucija se   zavedamo, kaj pomeni konstruktivno razumevanje zgodovine in  zato smo na FŠ tudi vzpostavili spominsko sobo V. Murnika.  

Zato, da bodo generacije spodbujane in imele možnost ustvarjanja kritičnega odnosa do sebe in drugih. 
Slovenec sem in kdo je več?  je zapisal V. Murnik in s tem stavkom tudi sam zaključujem današnji zapis. Slovenec sem in kdo je več?

Prof. dr. Milan ŽVAN
dekan Fakultete za šport

Najstarejši športni pokal s svetovnega prvenstva 1911 za slovensko vrsto